Ko se večno vračaš.. spomni se ogromnega sonca. Ki si ga imel v vratu. Nobenega mehanizma ki bi ustavil da bi se zadrl svojo radost. Spomni se vlaka ko nisi vedel kam gre in od kod prihaja. In, ko smo si pošiljali lepe stvari.

Ogromna skrivnostnost življenja. Preden je vsaka beseda bila polna nasilnih asocijacij. Ko si vedno bil tisoč poti naenkrat, in si bil čist, si vedno izbral prav. Zakaj ne bi, ko pa je prav. In, preden si izpisal prvi diamant iz sebe.

Ne bodi tak. Čudovit občutek ko nekdo umre... tista praznina. Del pozabljene ogromnosti, odprta kot rana. Le bedna neoseba.